+386 2 754 02 00

Marec 2021

Nujno obvestilo

Spoštovani starši!


Obveščamo vas, da bo naša šola v času » zapiranja države » tekla po dosedanjem urniku. Starši, ki boste otroke kljub temu obdržali doma, vas prosimo, da o odsotnosti obvestite razrednika.

V kolikor bodo navodila v prihodnje drugačna, vas bomo sproti obveščali.


 

Z lepimi pozdravi,


Rosanda Sitar

Beri naprej ...

21. marec - Svetovni dan Downovega sindroma

V nedeljo 21. marca smo obeležili svetovni dan Downovega sindroma. V ta namen vam posredujemo nekaj osnovnih informacij.

Ljudi z Downovim sindromom označujemo kot osebe, ki imajo posebne potrebe. S to označbo ne želimo poudarjati, česa posamezniki ne zmorejo, da se nekoliko drugače vedejo, se brez razumevanja okolja težje vključujejo v družbo in vse drugo, ampak želimo poudariti, kaj potrebujejo, da se lahko čim bolj uspešno vključujejo med vrstnike v razredu in širšem okolju, da se čim več naučijo, živijo čim bolj samostojno, se zaposlijo in v prostem času čim bolj uspešno počnejo tisto, kar radi delajo. Zato pa potrebujejo pozitiven odnos okolja ter nekaj več pomoči in spodbud v domačem, šolskem in širšem okolju.

Downov sindrom

 
Že leta 1844 je britanski zdravnik John Longdon Down opisal značilnosti Downovega sindroma. Downov sindrom imenujemo tudi trisomijo 21. kromosoma, ker se na 21. kromosomskem paru namesto dveh razvijejo trije kromosomi. Prav zato je svetovni dan Downovega sindroma 21 marca.

Downov sindroma je najpogostejša kromosomska posebnost. V Sloveniji se vsako leto rodi okrog 15 otrok z Downovim sindromom. Osebe z Downovim sindromom se tako kot vsi drugi ljudje med seboj razlikujejo, a imajo nekatere bolj ali manj izražene skupne značilnosti.

Ko se boste družili z njimi, boste ugotovili, da so radi z vami, da zmorejo opraviti številne, a manj zahtevne naloge, potrebujejo več časa in pomoči, bolj prilagojena navodila za igro, več odmorov, več podpore in razumevanja za njihove potrebe ter še kaj drugega. Presenetijo pa nas lahko s svojimi darovi, saj nekateri dobro igrajo instrumente, pkešejo, slikajo, drugi radi pomagajo in zmorejo še marsikaj drugega. Pri nalogah, ki jih zmorejo in radi opravljajo, so vztrajni, radi imajo družbo, se pogosto prisrčno smejejo, zato jih tisti, ki jih poznamo, z veseljem sprejmemo medse. Spoznajte jih tudi vi!

Beri naprej ...

14. svetovni dan spanja pod sloganom "Urejeno spanje za zdravo prihodnost"

V petek, 19. marca 2021, obeležujemo že 14. svetovni dan spanja, tokrat s sloganom »Urejeno spanje za zdravo prihodnost«. Svetovni dan spanja je pod okriljem Svetovne zveze za spanje (WSS) organiziran mednarodno priznan dogodek, namenjen ozaveščanju javnosti o prepoznavi spanja in njegovega pomembnega vpliva na naše zdravje. Svetovne dneve spanja smo vsako leto obeleževali  v okviru  Slovenske skupine za spanje, ki deluje v sklopu ESRS-Evropske zveze za raziskave spanja. Letos bomo promocijo tega svetovnega dne obeležili širše, s sodelovanjem različnih inštitucij in organizacij ter podporo Ministrstva za zdravje. S skupnim prizadevanjem bo pozornost širše javnosti in tematika spanja v slovenskem prostoru še bolj prepoznana.

 

Letošnji slogan opozarja na osnovno človekovo potrebo po urejenem spanju. Izpostavljeno je spanje kot  »steber zdravja« in prednosti, ki jih takšno spanje prinaša za zdravo prihodnost. Študije so pokazale, da je urejeno spanje (vsak dan ob približno istem času s ponavljajočim se številom ur kakovostnega spanja) povezano z boljšo kakovostjo življenja v vseh starostnih obdobjih. Za kakovostno spanje so pomembni zadostna dolžina neprekinjenega in dovolj globokega spanja. Tisti, ki redno in dobro spijo, so bolje razpoloženi, imajo boljšo psihomotorično uspešnost in akademske dosežke. Raziskave so pokazale povezavo med urejenim spanjem in boljšo učno uspešnostjo ter telesno pripravljenostjo. Urejeno spanje prispeva k temu, da se zjutraj zbudimo polni energije ter dinamično izpeljemo dnevne zadolžitve in smo pri tem lahko primerno telesno dejavni. Spanje je povezano s številnimi fiziološkimi sistemi, kot so utrjevanje spomina, imunski odgovor, uravnavanje hormonov in telesne temperature, srčno-žilne regulacije in številne druge pomembne funkcije, zato sta pomanjkanje in slaba kakovost spanja povezana s škodljivimi zdravstvenimi izidi. Izkazalo se je, da kratko spanje poslabša kognitivne in izvršilne funkcije, slabo spanje pa je povezano s slabim duševnim zdravjem.


Slovenci premalo spimo. V letu 2020 smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) izvedli raziskavo Z zdravjem povezan življenjski slog pri odraslih prebivalcih Slovenije. Glede na priporočila za odrasle (od 7 do 9 ur spanja dnevno) v Sloveniji dovolj dolgo spi le 33 % moških in 37 % žensk med 18. in 74. letom starosti. V zadnji raziskavi HBSC (Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, NIJZ 2018)  smo ugotovlili, da v Sloveniji le nekaj več kot petina (22,1 %) mladostnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili 9 ur ali več na noč. S starostjo odstotek mladostnikov, ki med tednom spijo skladno s priporočili, upada. Deloma je to lahko posledica prezgodnjega pričetka šolskega pouka, ki pogosto ne upošteva biološke danosti mladostnikov in mladih odraslih s fiziološkim zamikom faze njihove cirkadiane biološke ure. Dodatno k tem težavam prispeva tudi prevelika izpostavljenost svetlobnim virom, predvsem zaslonom različnih elektronskih naprav v večernem času in hkrati nezadostna izpostavljenost dnevni svetlobi.      

Epidemija covid-19, ob kateri so zlasti mladostniki ob šolanju na daljavo čezmerno izpostavljeni svetlobi računalniških zaslonov ter ob tem preživijo tudi več časa v zaprtih prostorih in so posledično manj telesno dejavni, prinaša dodatna tveganja za to kronično neprespano populacijo.


Raziskava o spanju slovenskih študentov v času epidemije COVID-19 (Oddelek za psihologijo, FF UM in Laboratorij za motnje spanja, UKCLJ, 2020) je pokazala, da se je pri 37 % študentov kakovost spanja v primerjavi z obdobjem pred epidemijo poslabšala, skoraj polovica vprašalnih študentov pa je doživela poslabšanje urejenosti spanja. Študenti, ki so imeli poslabšano urejenost ritma, kakovost ali dolžino spanja, so doživljali več stresne, depresivne in anksiozne simptomatike kot tisti, ki so poročali o ohranitvi ali celo izboljšanju omenjenih vidikov spanja v času epidemije.


V času pandemije covid-19  je še posebej pomembno, da spimo dobro in skrbimo za urejenost svojega spanja. Dobro spanje nas ščiti pred okužbami, omogoča blažji potek bolezni in izboljša imunski odgovor na cepivo ter nas dolgoročno ščiti pred okužbo. Pomaga nam pri uravnavanju stresa in učinkovitem prilagajanju na trenutno situacijo. Ne nazadnje pa moramo za urejeno spanje skrbeti tudi v času dela od doma in šolanja na daljavo, saj nam bo le primeren cirkadiani ritem spanja in budnosti omogočal čim lažjo vrnitev v ustaljen ritem službenih, šolskih in univerzitetnih obveznosti po koncu epidemije.



Podpisani:
Slovenska skupina za spanje
Center za motnje spanja
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa in spletišče Zdrava glava
Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.

Aktivnosti podpira Ministrstvo za zdravje

Dodatne informacije:

Center za komuniciranje
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana
Telefon: 01 2441 494, 01 2441 587

 

pr@nijz.si
www.nijz.si
Podatkovni portal NIJZ

Beri naprej ...