Psihološka dejavnost

Psihologija je veda, ki se ukvarja s človekovim vedenjem, doživljanjem, osebnostjo, medsebojnimi odnosi in dejavniki, ki na njih vplivajo, ter tako prispeva h kakovosti življenja in razvoju posameznika ter blagostanju celotne družbe. Psihološka dejavnost vključuje znanstveno in strokovno utemeljene postopke, metode, tehnike, sredstva in pripomočke, usmerjene na posameznika, skupino ali okolje.

 

Center za usposabljanje in varstvo otrok in mladostnikov – program vzgoje in izobraževanja

      Sonja KOLENKO, univ. dipl. psih.
      Vodja psihološke službe
      Koordinatorka tima za duševno zdravje

      Telefon: +386 2 754 02 46
      E-mail: sonja.kolenko@zavod-dornava.si

Center za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji – program Varstveno delovni center 

  
      mag. Andrej KOROŠAK, univ. dipl. psih.

      Telefon: +386 2 754 01 59
      E-mail: andrej.korosak@zavod-dornava.si

Program Rehabilitacije oseb po pridobljeni možganski poškodbi

      Nuša GAŠPARAC, mag. psih.

      Telefon: +386 2 754 02 46
      E-mail: nusa.gasparac@zavod-dornava.si

Center za institucionalno varstvo odraslih oseb – oddelki Trata (A1), Tisa (A2), Breza (A3), Brin (B2) in Leska (B3)

      Miljana PETKOVIČ, univ. dipl. psih.

      Telefon: +386 2 754 02 81
      E-mail: miljana.petkovic@zavod-dornava.si

Center za institucionalno varstvo odraslih oseb – oddelki Lipa (A4), Bor (A5) in Jelka (B1)

      Barbara ZAFOŠNIK, univ. dipl. psih.

      Telefon: +386 2 754 02 81
      E-mail: barbara.zafosnik@zavod-dornava.si

Vsebinsko delo psihologov v zavodu zajema naslednje procese in postopke:

a.    Psihološki pregled in psihološko ocenjevanje: ugotavljanje psihičnih in psihomotoričnih značilnosti in potencialov posameznikov, psihosocialnih značilnosti skupin znotraj zavoda, ugotavljanje vzrokov neprilagojenega, neučinkovitega, nezdravega ali odklonskega vedenja, doživljanja ali delovanja.

Individualna psihološka obravnava se vedno začne s poglobljeno in celostno psihološko oceno posameznika, s katero dobimo vpogled v njegove razvojne potrebe in zmožnosti. Cilj psihološkega ocenjevanja je, da razumemo, kakšne so posameznikove čustvene, socialne, kognitivne in motorične potrebe, in kako moramo prilagoditi okolje, da bo tem razvojnim potrebam ustrezalo. Psihološko oceno podamo na podlagi opazovanja, razgovorov z uporabniki in njihovimi skrbniki ter uporabe psiholoških vprašalnikov in testov.

b.    Psihološke intervencije, psihološko svetovanje, psihoterapija: psihološka obravnava ter družbeno odgovorne dejavnosti oz. postopki, namenjene zaščiti, vzdrževanju in izboljšanju duševnega zdravja, počutja, vedenja posameznikov ter kakovosti življenja v zavodu.

Osnovni cilj dela psihologinj in psihologov je izboljšanje kakovosti življenja vseh, ki v zavodu bodisi živijo ali so vključeni v usposabljanje, rehabilitacijo, zaposlitev. To skušamo doseči z naslednjimi vrstami psihološke obravnave:

• psihološka obravnava s psihoterapevtskimi elementi različnih usmeritev (igralna terapija, razvojno-relacijska psihoterapija, kognitivno-vedenjska psihoterapija).
• stimuliranje čustvenega in kognitivnega razvoja,
• psihološko svetovanje: pomoč pri prepoznavanju osebnih stisk, težav, konfliktov, pomoč in usmerjanje pri njihovem reševanju,
• usposabljanje za samostojno življenje,
• ohranjanje pridobljenega znanja in delovnih sposobnosti,
• razvijanje socialnih spretnosti in delovnih navad.

Pri skupinskem psihološkem delu dajemo poudarek na krepitvi medsebojnih odnosov ter učenju življenja z drugimi, ki se po svojih interesih, potrebah, sposobnostih in starosti med seboj razlikujejo.

c.    Dejavnosti izobraževanja, usposabljanja na področju psihologije: mentoriranje psihologov pripravnikov ali praktikantov, posredovanje splošnih in specifičnih psiholoških znanj in veščin posameznikom v zavodu in skupinam v zavodu za pridobitev psihološke informiranosti.

d.    Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu: analiza psihosocialnih obremenitev in zadovoljstva na delovnem mestu, informiranje vodstva o organizacijskih ukrepih, ki krepijo duševno zdravje zaposlenih, izpeljava projektov za krepitev duševnega zdravja zaposlenih na nivoju celotne organizacije, psihoedukacijske aktivnosti za zaposlene, psihološka mediacija med zaposlenimi, psihološko svetovanje zaposlenim za izboljšanje učinkovitosti pri delu z ljudmi, optimalnemu izkoriščanju osebnih potencialov in izboljšanju skupinske in organizacijske učinkovitosti.

e.    Psihološko  raziskovanje  in  razvoj:  kvantitativno in kvalitativno raziskovanje  psihičnih  in  psihosocialnih procesov ter stanj posameznikov in skupin v zavodu, razvoj psiholoških pripomočkov in storitev, strokovne in znanstvene objave.

f.    Evalvacijo psiholoških in drugih postopkov in obravnav posameznikov, ki živijo ali delajo v zavodu, skupin v zavodu ali zavoda kot organizacije.