POVZETEK RAZGOVOROV Z DELEŽNIKI V SLOVENIJI

Opravili smo razgovore z naslednjimi deležniki:

  • (1) Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava (Institucionalno varstvo/deinstitucionalizacija, varstveno delovni center, zdravstvo, razvoj ljudi pri delu – oddelek HRM).
  • (2) Gimnazija Ormož (izobraževalni zavod).
  • (3) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, OE Ptuj in OE Ormož.
  • (4) Center za socialno delo Spodnje Podravje, OE Ptuj.
  • (5) Mestna občina Maribor, Mestni svet (lokalna skupnost).
  • (6) Inštitut INRISK (raziskovalni zavod).
  • (7) Slovenska Karitas.


Skupaj 7 različnih deležnikov, 19 oseb.

Pri prisotni so pohvalili izhodišča projekta, da smo prišli v analizi do ugotovitev, s katerimi so se prisotni strinjali. Strinjajo se, da obstaja raznolika podpora, vendar pa primanjkuje individualiziranih pristopov.

Zelo podpirajo modularni program/metodologijo socialno-ekonomske aktivacije. Strinjajo se, ga je takšen pristop ustrezen za vključevanje ranljivih skupin, kjer se posameznikom ponudi prilagodljiv program v več vsebinskih modulih. Modularnost omogoča, da se program oblikuje glede na potrebe posameznika, kar povečuje učinkovitost socialne aktivacije (individualni načrt). Prvi koncept glavnega projekta ocenjujejo kot ustreznega.

Predstavljen jim je bil primer dobre prakse podpore v Puli (Center podpore 521), ki ga ocenjujejo prisotni, kot zelo uporabnega v lokalni skupnosti. Pogovarjali smo se o vzpostavitvi nove socialne storitve, kot oblike podpore (izkazan interes po socialnem servisu za ranljive skupine). Razmišljamo (ZUDV Dornava), da za zainteresirane deležnike organiziramo obisk centra podpore 521 Pula.


Ranljive skupine, ki jim je potrebno nameniti dodatno pozornost:

  • osebe z zmerno duševno motnjo (raznolike integrirane zaposlitve – priprava v lastnem učnem centru, delo s potencialnimi delodajalci za integrirane zaposlitve);
  • otroci (s posebnimi potrebami, duševnimi motnjami), ki jih starši ne vključujejo v nobeno obliko (npr. VDC, šola) in so socialno izolirani (problem socializacije);
  • starejši odrasli v ruralnem okolju (na podeželju);
  • ženske iz drugih kulturnih okoljih z nizko motivacijo za vključitev v delo;
  • osebe z duševno motnjo (Centri za duševno zdravje);
  • osebe po zdravljenju zasvojenosti;
  • odpuščeni kaznjenci (po prestali zaporni kazni);
  • tujci (največja bariera je jezik in pogosto nerazumevanje delodajalcev). Deležnik je na razgovoru izpostavil, da veliko delajo s tujci, ki so izobraženi, pripravljeni delati, ampak imajo na začetku jezikovne ovire. Vključevanje prostovoljcev v nudenje podpore (pogovarjanje, ki omogoča pridobivanje jezikovnih veščin);


Predlogi iz opravljene razprave:

  1. Problematika prehajanja med različnimi statusi uporabnikov/interesentov.
  2. Ozaveščanje delodajalcev in širše družbe.
  3. Prepoznavanje individualnih potreb (MDR)
  4. Razvoj novega programa na ministrstvu za delo.
  5. Vzpostavitev izobraževalnega/podpornega središča v ZUDV Dornava.
  6. Dolgoročni cilj projekta vzpostavitev trajnih struktur podpore.

 

Prisotni se strinjajo z oblikami podpore, ki mora biti individualna. Pozornost sekundarnemu trgu dela.

Spoznali smo primer dobre prakse v okviru projekta INVOLVED (Slovenska Karitas):

Vsi prisotni so izkazali interes po nadaljnjem sodelovanju in predlagali, da se vključi lokalna skupnost. Iz razgovorov ugotavljamo, da je velika pripravljenost za sodelovanje.